APDEJT.si

V Srbiji se je protinemška kampanja razvila od tabloidnih zapisov do ostrih napadov režima med obiskom nemških poslancev v Beogradu. Med Vučićevo vladavino so bile kritike nemške politike sprva omejene na tabloide. V času Angele Merkel so kritizirali nemško vlogo pri razpadu Jugoslavije, medtem ko so bili odnosi predstavljeni pozitivno, Vučić pa se je hvalil s svojo bližino z nemško kanclerko.

Madžarski premier Viktor Orban je v podkastu MD Meets dejal, da je nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel kljub njenemu včasih povišanemu tonu spoštoval. Povedal je, da je Merklova pogosteje kričala nanj kot njegova žena, vendar je poudaril, da je bila Merklova vedno pripravljena poslušati različne argumente in da sta se strinjala glede strateških interesov Evrope in odnosov z Rusijo.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

V Dortmundu so aretirali nemško-poljskega državljana, ki naj bi imel »seznam smrti« s političnimi imeni. Nekdanji nemški minister za zdravje Karl Lauterbach (SPD) je bil in je še vedno tarča desničarskih skrajnežev. Opozarja na naraščajočo nevarnost.

Nemško zvezno tožilstvo je sporočilo, da so v Nemčiji aretirali nemško-poljskega državljana zaradi načrtovanja napada na nemške politične osebnosti, vključno s kanclerjem Olafom Scholzem in nekdanjo kanclerko Angelo Merkel.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je bila v Izraelu odlikovana s častnim doktoratom Weizmannovega inštituta za znanost. Inštitut je poudaril njene izjemne zasluge pri globalni diplomaciji, mednarodnem partnerstvu ter solidarnosti in prijateljstvu z Izraelom. Zaradi obiska v Izraelu se Merkelova ni udeležila praznovanja 70. rojstnega dne kanclerja Merza.

Skoraj štiri leta po koncu njenega mandata si po raziskavi, opravljeni v Nemčiji, četrtina Nemcev želi vrnitev Angele Merkel na kanclerski položaj. Nekdanja kanclerka je še posebej priljubljena med privrženci Zelenih in Levice, mladimi volivci in prebivalci mest.

Johannes Winkel, vodja Mlade Unije (Junge Union), je kritiziral pogoste javne nastope nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel. Ocenil je, da so njene izjave "izjemne" in bi bile bolj verodostojne, če bi vključevale tudi samokritiko. Hkrati je od kanclerja Friedricha Merza zahteval "pravo reformno vnemo". Winkel je govoril tudi o zapuščini Angele Merkel in pričakovanjih od Merza.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel bo kmalu gostovala v pogovorni oddaji "Stern Stunde". Pred tem pa jo čaka potovanje v Izrael.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.

Angela Merkel je med branjem svoje avtobiografije v Bonnu posredno kritizirala izjave Friedricha Merza o "podobi mesta". Čeprav se je izogibala neposrednim komentarjem o aktualnih političnih temah, je pozvala k "meri in sredini" v razpravi o migracijski politiki in spomnila na begunsko krizo leta 2015.

Friedrich Merz je praznoval svoj 70. rojstni dan, vendar Angela Merkel ni bila povabljena na praznovanje. Razmerje med kanclerjem in njegovo predhodnico naj bi bilo že dolgo časa prekinjeno. Na praznovanje je bilo pričakovanih več sto gostov.

AfD-jev politik Petr Bystron je bil v Münchnu obsojen na denarno kazen v višini 11.250 evrov zaradi deljenja fotomontaže na družbenih medijih, na kateri je bila med drugim Angela Merkel z dvignjeno roko, kar je spominjalo na Hitlerjev pozdrav. Bystron se sojenja ni udeležil, njegov odvetnik pa meni, da ima postopek politični ozadje.

Nemška vlada pod vodstvom Angele Merkel je obtožena, da je s podjetjem Rheinmetall pomagala Rusiji razvijati tehnologije za vojskovanje, s čimer naj bi prispevala k pripravam na invazijo na Ukrajino. Spiegel poroča, da je Nemčija morda pomagala Rusiji pri pripravah na sodobne vojne že pred invazijo leta 2014, pri čemer naj bi Merklova celo spodbujala sodelovanje podjetja Rheinmetall z Rusijo.

Nedavne izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel o minskih sporazumih in odnosih z Rusijo so sprožile val kritik. Po mnenju ameriškega medija Responsible Statecraft te izjave razkrivajo licemerno stališče Zahoda do Rusije. Medtem ko nekateri vzhodnoevropski politiki, zlasti iz baltskih držav, menijo, da je ravno Merklova s svojo diplomacijo prispevala k začetku rusko-ukrajinskega konflikta.

Novi poljski predsednik Karol Nawrocki, dva meseca po prevzemu oblasti, je izrazil odločno nasprotovanje evropskemu paktu o migracijah in azilu ter se s tem pridružil madžarskemu premierju Viktorju Orbánu pri zavračanju obvezne relokacije migrantov. Orbán je to označil kot 'upor'.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je priznala, da je bil sporazum iz Minska namenjen pridobivanju časa za okrepitev ukrajinske vojske. Zahodne sile niso nikoli nameravale spoštovati sporazuma iz Minska ali katerega koli mirovnega dogovora z Rusijo. Merkelova zdaj za začetek vojne krivi tudi pandemijo COVID-19 in zamujeno priložnost za pogovore. Kritiki jo obtožujejo, da se ne sooča s svojo zapuščino glede vojne v Ukrajini.

Ruski uradniki so opozorili, da bi dobava križarskih raket "Tomahawk" Ukrajini resno poslabšala odnose med Moskvo in Washingtonom. Češki politik Andrej Babiš pa je izjavil, da njegova stranka ne bo odobrila sredstev za nakup orožja za Ukrajino, če pride na oblast. Britanski analitik Aleksandar Merkuris je poročal, da je ukrajinsko vojaško osebje ogorčeno nad poskusi Zahoda, da bi prikrili resnično stanje na fronti.

Angela Merkel meni, da so omejitve, uvedene med pandemijo COVID-19, lahko posredno vplivale na začetek ruske invazije na Ukrajino. Po njenih besedah so te omejitve resno vplivale na diplomatske procese, kar je morda prispevalo k eskalaciji napetosti.

Politični analitik Serhii Taran je za Espreso TV izjavil, da so vdori dronov v Evropi opozorilo in priprava na morebitno vojno, pri čemer se severnoevropske države, kot sta Poljska in Danska, že pripravljajo. Medtem je nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel sprožila kritike, saj je dejala, da je del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino tudi na Poljski in baltskih državah, ker so nasprotovale pogajanjem EU z Vladimirjem Putinom leta 2021.

Kreml je javno podprl nedavno analizo Angele Merkel, v kateri ta krivi Poljsko in baltske države za neuspeh dialoga z Vladimirjem Putinom pred vojno v Ukrajini. Po mnenju Kremlja naj bi te države namerno izzivale konflikte.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, ki naj bi baltske države in Poljsko obtoževale soodgovornosti za rusko agresijo na Ukrajino, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Politični predstavniki so Merklove besede označili za "nekažnjive" in "nepravilne", izražajoč ogorčenje nad poskusom prelaganja odgovornosti za vojno.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je bila deležna kritik, ker je dejala, da so Poljska in baltske države delno krive za rusko invazijo na Ukrajino. Obtožila jih je, da so leta 2021 blokirale dialog EU z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar naj bi pospešilo stopnjevanje.

Angela Merkel je izjavila, da je pandemija COVID-19 vplivala na odločitev Vladimirja Putina, da napade Ukrajino. Poleg tega je ponovila, da so Poljska in baltske države blokirale pogovore s Putinom, da bi preprečile vojno v Ukrajini.

Članki poročajo o zaskrbljujočih vizijah Donalda Trumpa in njegovih sodelavcev glede uporabe ameriške vojske. Pete Hegseth naj bi zagovarjal "bojevniški etos" v boju proti "notranjim sovražnikom", kar sproža vprašanja o tem, ali bo generalitet to podprla. Poleg tega naj bi Trump razmišljal o uporabi ameriških mest kot "dobrih poligonih za urjenje" za ministrstvo za obrambo, kar nekateri vidijo kot korak proti tiraniji.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju za madžarski Partizán poudarila pomen diplomatskega reševanja konflikta v Ukrajini. Pozvala je evropske države, naj se osredotočijo na pogajanja in ne le na krepitev vojaške moči. Merkel je dejala, da je diplomacija vedno potrebna.

Kancler Friedrich Merz je ob 35. obletnici združitve Nemčije v Saarbrücknu pozval k novemu prebujanju in poudaril, da mora Nemčija postati sposobna braniti svojo svobodo. V svojem govoru je izpostavil pogum vzhodnih Nemcev in pozval k enotnosti pri soočanju z novimi izzivi.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je nepričakovano obiskala madžarskega premierja Viktorja Orbána v Karmelitskem samostanu v Budimpešti. Orbán je ob tem poudaril, da bo Merkel pri njih vedno kanclerka. Srečanje je potrdilo tesne vezi med politikoma, kljub njuni pretekli politični karieri.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v Stralsundu prejela državno odlikovanje Mecklenburg-Predpomorjanske za njeno dolgoletno delo in prispevek k razvoju regije. Ministerka predsednica Manuela Schwesig je Merklovo označila za "pravo srečo za našo državo" in pohvalila njen trud za Mecklenburg-Predpomorjansko. Poleg tega so slovesno ponovno odprli Pomorski muzej.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju razkrila kompleksnost odnosov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Izpostavila je njuno različno dojemanje razpada Sovjetske zveze, ki ga je Putin označil za največjo katastrofo 20. stoletja, medtem ko je Merkelova ta dogodek opisala kot "srečo svojega življenja". Intervju osvetljuje razhajanja v njunih pogledih in dinamiko njunih medsebojnih interakcij.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je presenetila z javno pohvalo naslovniku aktualnega kanclerja Friedricha Merza, čeprav je znano, da njun odnos ni najboljši. Merkel je pohvalila Merzovo karizmo in retorične sposobnosti ter izrazila zadovoljstvo z določenimi deli njegove politike. Čeprav je v preteklosti že javno kritizirala nekatere Merzove poteze, se zdi, da je tokrat našla razloge za pohvalo.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel ne uporablja družbenih medijev kot vira informacij. V intervjujih je pojasnila, da se raje informira preko tradicionalnih medijev, kot so časopisi, televizija in spletni mediji. Kljub temu pa poudarja, da je dosegljiva preko spletnih kanalov.

Po zaprtju volišč na občinskih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji je CDU ostala najmočnejša stranka s približno 34 odstotki glasov. AfD je potrojila svoj rezultat in se povzpela na tretje mesto, kar je povzročilo razmišljanje pri drugih strankah. Zeleni so doživeli neuspeh.

Berlinska policija je odstranila spomenik, postavljen s strani Deutschland-Kurierja, namenjenega žrtvam množičnega priseljevanja, in sicer blizu Breitscheidplatza. Odstranitev je sprožila kritike, še posebej ker policija potrebuje več dni za obravnavo zahtevka za informacije v zvezi s tem dogodkom. Hkrati pa se soočajo s kritikami Alice Weidel glede pomanjkljivih jezikovnih znanj med policijskimi kandidati, saj mora več kot polovica novih policistov obiskovati dodatne tečaje nemščine.

Deset let po izreku 'Wir schaffen das' ('Zmoremo to'), ki ga je izrekla Angela Merkel, se v nemški politični uniji krepi kritika njene migrantske politike. Nekdanji notranji minister Hans-Peter Friedrich jo označuje za 'globoko politično napačno odločitev', medtem ko Friedrich Merz napoveduje 'migracijsko preusmeritev'. Friedrich, sicer dolgoletni kritik, poudarja potrebo po preprečevanju ilegalnih migracij z vsemi sredstvi, Sahra Wagenknecht pa prav tako ostro kritizira Merklovo politiko.

Po poročanju britanskega "Timesa" se je v letu 2024 prvič po padcu berlinskega zidu zgodilo, da se je iz Nemčije v domovino vrnilo več Poljakov, kot jih je odšlo tja. Številni Poljaki zdaj na Nemčijo gledajo kot na državo v zatonu. Od vstopa Poljske v Evropsko unijo leta 2004 se je število Poljakov v Nemčiji sicer povečevalo.

Deset let po izreku znamenitega stavka "Wir schaffen das" se Angela Merkel ozira nazaj in naprej. Izrazila je jasno mnenje o morebitni kandidatki za predsednico Nemčije, pri čemer si jo predstavlja kot žensko. Medtem pa nemška vlada ob obletnici njenega izreka opaža zavračanja in nasprotovanja.

Angela Merkel je na dogodku v Augsburgu ponovila svojo podporo ženski na položaju zveznega predsednika Nemčije. Deset let po izreku svojega znamenitega stavka "Wir schaffen das" je dejala, da ni videla, kako težko je ljudi, ki morajo zapustiti državo, dejansko spraviti iz nje. Pri tem je tudi opozorila na nekatere prihajajoče izzive. Kritiki ji očitajo, da je s svojo politiko okrepila AfD.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je prejela zaslužni red Mecklenburg-Pomorjanske (MV) za svoje prispevke in dosežke v tej severovzhodni regiji Nemčije. Predsednica vlade Manuela Schwesig je Merklovo pohvalila kot "srečo za našo državo" in poudarila njeno dolgoletno delo v volilni enoti, kjer je osemkrat osvojila neposredni mandat. Svečana podelitev najvišjega priznanja dežele je potekala 29. septembra v Stralsundu, na dan ponovnega odprtja Nemškega pomorskega muzeja.

Deset let po izreku "Wir schaffen das" in odprtju nemških meja beguncem, nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel ne kaže obžalovanja za svojo odločitev iz leta 2015, ki je trajno spremenila Nemčijo. Intervju z ARD razkriva, da Merkel ostaja prepričana o svoji takratni odločitvi. Vzporedno s tem, raziskava javnega mnenja kaže, da je skoraj 80 odstotkov Nemcev nezadovoljnih z azilno in migracijsko politiko, ki jo vodijo tradicionalne politične stranke. Približno 41 odstotkov vprašanih meni, da je Nemčija zaradi te politike prizadeta.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel vztraja, da je bila njena odločitev o sprejemu več deset tisoč migrantov pravilna in da za Nemčijo ni predstavljala prevelikega bremena. Poudarja, da je njena izjava še vedno resnična in da je treba migrantsko politiko nadaljevati.

Angela Merkel deset let po izreku 'Zmoremo!' še vedno ne vidi napak v svoji migrantski politiki in meni, da je treba nadaljevati s tem, kar je še treba storiti. Nemški mediji poročajo o napetostih znotraj vladne koalicije in poudarjajo potrebo po večjem sodelovanju na področju notranje politike.